3. Vseslovensko srečanje starodobnih vozil 27. 08. 2005

Članek na spletni strani starodobnik.net

Ekipa Starodobnik.net se je avgustovsko soboto, dne 27., napotila na 3. vseslovensko srečanje starodobnikov Vodice. Na prvem srečanju leta 2003 je bilo preko 100 udeležencev, naslednje leto pa že preko 230 udeležencev drugega srečanja, kolikor so jih pričakovali tudi v letošnjem letu. Starodobnike ločujejo na prireditvi oz. razstavi v več kategorij, in sicer na: predvojne motorje, povojne motorje, prikoličarje, avtomobile in kmetijsko mehanizacijo.

Prireditev s startom in hkrati s ciljem pred Kulturnim domom Vodice in cerkvijo Vodice se je začela ob 8h, nadaljevala s sprejemom in pestro razstavo vseh udeleženih starodobnikov. Zelena luč za panoramsko vožnjo po občini Vodice je bil pozdravni govor predsednika kluba gospodom Matjažem Kuhta z nazivom MOTO CLUB MAK VODICE. Pot pod kolesi je potekala po treh sosednjih občinah (Komenda, Šenčur in Cerklje) in skozi naslednje kraje: Moste, Komenda, Zalog, Cerklje, Dvorje, Češnjevek, Adergas, Trata, Velesovo, Luže, Šenčur, Voklo, Žerjavka, Trboje in Smlednik. Dolžina letošnje trase skozi vsa omenjena naselja je znašala 75 km in seveda ta številka ni bila prepeljana brez postankov. Na sporedu prireditve je bila do 9:50 prijava z zajtrkom, ob 10h je sledil začetek vožnje po vaseh občine Vodice. Po enourni vožnji seveda naši želodčki še niso bili jezni, vendar smo se, kot je bilo na sporedu zapisano, ustavili pred gostilnico MAK v Polju, kjer nas je čakalo okrepčilo in ugibanje o višini visečega pršuta. Odhod ob 12:15 in vožnja skozi Vodice  Moste  Komendo  Zalog  Cerklje do Dvorje, kjer smo imeli drugi, zelo prijeten postanek. V pričakovanju padalcev iz Krvavca jih zaradi slabe vidljivosti in megle nismo dočakali. Ob 14:15 smo se odpeljali skozi Češnjevek v Andergas in si ogledali župniško cerkev Marijinega oznanjanja Velesovo. Po prijetnem ogledu cerkve in okrepčilu smo opravili e zadnji del poti, skozi Trato  Velesovo  Luže  Šenčur  Voklo Žerjavko  Trboje  Smlednik. Cilj v Vodicah z zaključkom prireditve (ob 16:00) in s podelitvijo priznanj ter pokalov. In kaj je še manjkalo? Še čas za kosilo. Prav luštno je bilo!

Občina Vodice

Vodiška občina je bila ponovno ustanovljena 01. 01. 1995. Nahaja se severno od Šmarne gore, tja do brniškega letališča in leži na pretežno kmetijskem območju. Večina prebivalstva je vezana na dnevno migracijo v okoliška središča. Občina nima težke in umazane industrije. Tako neomadeževano naravno okolje in razvita prometna infrastruktura ter bližina pomembnejših krajev, privabljajo nove priseljence ter kličejo k večjemu razvoju turizma. Občani Vodic so še posebej ponosni na Jerneja Kopitarja (1780 – 1844). V naselju Repnje, ki se nahaja v soseščini Vodic, se nahaja njegova rojstna hiša. Izdal je prvo, v nemškem jeziku pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika (1808), ki je temelj preučevanja ljudskega govora in jezikovnega zgodovinskega razvoja.

Župniška cerkev Marijinega oznanjenja Velesovo Samostan Adergas

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev Marijinega oznanjanja v Velesovem oziroma v Adergasu ima bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Ime vasi Andergas zveni nemško. Vendar v nemškem jeziku ni besede Adergas. An der Gasse – pomeni na ulici, An der Gras pa na travi (na trati). Blizu je namreč vas Trata, s podružnično cerkvijo sv. Marjete, ki je že leta 1136 pridobila pravice župnijske cerkve. Leta 1238 so sem prišle nemško govoreče nune plemiških rodbin z okolice Dunaja. Te so s seboj prinašale bogato dediščino, za katero so kupovale posestva. Hlapci, ki so tu delali, so kmalu začeli okrog samostana graditi hiše. Tako je nastala vas Adergas in tudi ime so ustvarile nemško govoreče nune. Cerkev na vzhodni strani obdaja samostan. Zamišljeno je bilo tudi simetrično zahodno krilo samostana, vendar ni bilo nikoli dograjeno. Avstrijski cesar Jožef II ga je leta 1782 razpustil. Novinkam je prepovedal vstop. Leta 1880 so sedež župnije s Trate prestavili v samostan v Adergas, cerkev pa je postala župnijska. Po drugi svetovni vojni je bila samostanska stavba nacionalizirana, leta 1993 pa vrnjena Cerkvi.

Spisal: Darko Knavs**Darko Knavs, Matjaž Lakner